Medovito rastlinje in drevje Na Kočevskem kaže rastlinstvo v glavnem značaj srednjeevropsko ali baltsko sibirske flore. Poleg te pa imamo tu tudi nekatere zastopnike panonsko-pontske, ilirske, alpske in sredozemske flore. Gozdovi so mešani in jih sestavljajo v glavnem predstavniki srednjeevropske flore, to so bukev, smreka in jelka. Največ je bukve, sledi smreka in jelka. Bukev ima domeno na visokih vzpetinah. Bukovemu gozdu so smreke in jelke primešane ponekod v skupinah, drugod raztreseno. Reliefna razgibanost Kočevske ima za posledico, da se klima lokalno močno spreminja. Na eni strani povzroča floristično bogastvo kočevske zemlje, po drugi pa vegetacijsko raznolikost in spreminjavost. Zgodovinski razvoj flore in vegetacije je seveda prispeval tudi k sestavi rastlinstva, zlasti še k florističnemu bogastvu in njegovi izredni mešanosti. Podnebje je zaradi znatne nadmorske lege zmerno celinsko in nekoliko ugodnejše ob Kolpi, izvzemši planote. Zaradi dolgih zim traja pri nas čebelja paša komaj pet do šest mesecev. V zgodnji pomladi ter lepi in topli jeseni pa se paša podaljša tudi do osem mesecev. Takih let je bolj malo. Narava je pri nas le malokdaj radodarna, da bi mogel čebelar uspešno čebelariti. Zato je prisiljen panje s čebelami prevažati. Če je ugodno vreme, je na Kočevskem dobra spomladanska razvojna paša in poletna medonosna, poznopoletna in jesenska paša pa je skromna. Če želimo te paše čimbolj izkoristiti, moramo skrbeti, da imamo do glavnih paš dovolj močne družine. Le-te bodo lahko nabrale dovolj medu za svoj razvoj in zase, pa še kakšen kilogram za trud in stroške čebelarja. V nadaljevanju bomo opisali tiste rastline in drevje, ki dajejo med letom našim čebelicam hrano, pa tudi kakšen kilogram medu za čebelarja.

PAŠNE RAZMERE NA KOČEVSKEM

ČRNI TELOH ali KURJICA ( Helleborus niger ). To je naša najzgodnejša cvetlica, ki raste pod grmičevjem ter v zatišju svetlih gozdov in na višje ležečih travnikih. Kjer ga je veliko, dobijo čebele kar dobro pašo. Cveteti začne že takrat, ko leži okrog njega sneg. SPOMLADANSKA RESA ( Erica carnea L ). Pri paši na pomladanski resi se čebelje družine odlično razvijajo. Dobra paša na njej se pojavlja vsakih deset let, vendar dokaj nezanesljivo. MALI ZVONČEK, DREMAVKA ( Galanthus nivalis ). Ta se prav tako kot resa pokaže izpod snega na travnikih in senčnatih listnatih gozdovih. Čebelam daje mnogo obnožine in tudi kapljice medičine. Pri nas raste po vlažnih listnatih gozdovih in travnikih tudi pomladanski VELIKI ZVONČEK ( Leucoium vernum ). Cvete marca in aprila. TROBENTICA, POMLADANSKI JEGLIČ ali PISKALICA ( Primula veris ). Pojavi se na senčnih bregovih in dolinah, brž ko izgine z njih sneg. Čebele jih množično obiskujejo in iz njihovih cvetov prinašajo prvo medičino. POMLADANSKI ŽAFRAN ( Crocus vernus in neapolitanus ). Pojavi se že marca. Cvete marca in aprila. Včasih povsem pobeli obronke gozdov in daje čebelam medičino in obnožino. Sorodnice cvetijo tudi rumeno in vijoličasto. Podlesne veternice zacvetijo v gozdu, še preden drevje ozeleni. Njihov sorodnik je tudi JETERNIK ( Hepatika nobilis ). Cvetovi so večinoma modri. Cveti od februarja do aprila. LESKA ( Corylus avellana ). Na leski dobijo čebele mnogo obnožine. Lepo jih je gledati, ko se vračajo vse oprašene v svoje panje. Mnogokrat cveti leska prezgodaj. Zaradi prenizke zunanje temperature čebele ne morejo izletavati ob njenem cvetenju. Le grmi, ki rastejo ob senčnih pobočjih, čakajo čebelice na ugodnješe dni. JELŠA - ČRNA JELŠA ( Alnus glutinosa ) in SIVA JELŠA ( Alnus incana ). Rastejo na vlažnih tleh, pogosto ob rekah in potokih. Čebelam dajejo mnogo obnožine. Cvetijo zelo zgodaj, zlasti če rastejo na odprtih mestih. BELI TOPOL ( Populus alba ) in topoli sploh nudijo čebelam tako kot iva veliko obnožine, pa tudi nekaj medičine. IVA ( Salix caprea L ). Je zelo pomembna za zgodnji pomladni razvoj družin. Medijo (mačice) cvetovi obeh spolov. Čebele dobijo poleg tega na moških cvetovih še veliko cvetnega prahu. Poznamo več vrst vrb, ki jih je med seboj težko ločiti. V glavnem ločimo dve skupini: planinske in nižinske; prve rastejo predvsem v alpskem svetu in so pomembne za hribovsko čebelarstvo, druge pa rastejo na nižinskem svetu, zlasti na močvirnem in naplavljenem, ob rekah in potokih. Te vrbe so z ivo zelo pomembne čebelje paše. SADNO DREVJE . Sadno drevje cvete pri nas od srede aprila do srede maja, včasih tudi prej. Muhasto pomladansko vreme cvetenje tudi zakasni. Nekatere zgodnje vrste zacvetijo že v začetku aprila. Koščičasto sadje medi bolje od pečkastega in divje necepljene vrste bolje od cepljenih. Nekoliko manj od češenj medijo jablane in hruške. Čebele nabirajo na sadnem drevju medičino in obnožino, ki uspešno vzpodbuja spomladanski razvoj čebel. ČEŠNJA ( Prunus avium L. ). Je zelo pomembna za pomladansko pašo. Na njej se čebelje družine uspešno razvijajo, ob ugodnem vremenu lahko napolnijo medišča. REGRAT ( Taraxacum officinalis ). Uspeva povsod. Prija mu dobro gnojena opuščena njiva, ki jih je zadnje čase veliko. Ko cvete, je prijetno pogledati rumeno površino, na kateri brenčijo čebele, obložene z velikimi, rumenimi bremeni na zadnjih nožicah. Ne daje le obilico bogate obnožine, ampak tudi znatne količine nektarja. Kjer raste na večjih travnikih oziroma površinah, lahko točijo regratov med. MALINA ( Rubus idaeus ). Je deloma vrtna, deloma gozdna rastlina, ki ponekod nudi izvrstno pašo. Cveti maja in junija, čebelam pa nudi pašo šest do sedem tednov. ROBIDE ( Arubus fruticosus ). Ne mede tako kot maline, čebele pa jih vseeno marljivo obiskujejo. Znanih je več vrst, plodovi pa so znane robidnice. Ne cveti tako dolgo kot malina. ČRNI TRN ( Prunus spinosa ). Je zelo pomemben za čebele. NAVADNI GLOG ali BELI TRN ( Crataegus laenigata ). Raste po listnastih gozdovih in živih mejah. Za grm so značilni trni; cveti belo, vrtni glog pa rdeče. Močno dehteče cvetove čebele zelo obletavajo, zlasti po dežju. Ni pa še dokazano, da bi bila njegova medičina strupena oziroma da bi povzročala majsko bolezen čebel. JAVOR ( Acer SP. L. in Acer platanoides L ). To je zelo pomembna medonosna paša na Kočevskem. Javor medi dokaj redno. Gorski javor ima medeče cvetove, ki se odprejo šele, ko drevo ozeleni, običajno meseca maja. Mana se pojavlja vzporedno s cvetenjem. Znani so tudi primeri, ko so čebele nabrale znatne količine mane, tudi do en mesec po končanem cvetenju. Ostrolistni javor je tudi zelo pomembna rastlina na Kočevskem, predvsem v Kolpski dolini, kjer tvori manjše sestoje. Predstavlja pomembno razvojno pašo. Cveti že aprila in je poleg nektarja zelo bogat s pelodom. NAVADNI ČEŠMIN ( Beberis vulgaris ). To je grm, ki zraste do tri metre visoko in raste na sončnih, suhih tleh ob gozdovih in njivah. Njegovi rumeni in dišeči cvetovi vise na vejah v majhnih grozdičih. Cveti od aprila do junija in zelo dobro medi. SMREKA ( Picea abies L ). Kjer so večji sestoji doraslih smrek, dobijo čebele ob ugodnem vremenu obilno pašo. Za medenje je zelo občutljiva. Izdatno medi le v res ugodnem srednje toplem in ne presuhem vremenu. Medi včasih ob koncu maja, sicer pa v juniju. Medenje lahko traja deset do petnajst dni. Močan hladen naliv medenje ustavi in po njem ne medi več. Paša na smreki se pojavlja bolj poredko in lokalno, zato je ta paša na našem področju manj pomembna. LIPA ( Tilia platyphyllos ) in ( Tilia cardata ). Na Kočevskem je dokaj redna paša na lipi in je po pomenu takoj za jelovo pašo. Čebele nabirajo med iz nektarij in mano. Mana nastopi ob cvetenju že v juniju, svoj vrh pa doseže približno štirinajst dni po prenehanju cvetenja. Pogoj za dobro izločanje mane in bero je vlažno vreme, brez vetra in ne prenizkih temperatur. Na Kočevskem so lahko donosi iz lipove mane obilni, tudi do petindvajset kilogramov na čebeljo družino. Čebele lahko naberejo še na cvetovih do petnajst kilogramov medu. JELKA - HOJA ( Abies alba Mill in Abies pektinata ). Ta predstavlja najpomembnejšo pašo na Kočevskem. Redko bogato zamedi na celotnem področju. Čas medenja je zelo različen; včasih medi že v juniju, pogosto v juliju in avgustu, pa tudi pozneje. Na medenje zelo vplivajo hladnejši nalivi, po katerih medenje običajno preneha. Pri nas so večja hojeva pasišča na pobočju Stojne, Roga, Drage, Grčaric, Banja loke, Predgrada, Spodnjega loga, Male gore in Vrbovca. Ob medenju so bere zelo obilne, tudi do pet kilogramov dnevno. Zaradi te velike bere čebelarji prevažajo svoje čebele s pasišča na pasišče, da tako čimbolj izkoristijo darove narave. Znano je, da jelka ne medi povsod hkrati, potrebno pazljivo spremljati poročila službe za napovedovanje medenja. JESENSKA RESA ( Calluna vulgaris ). V jeseni s svojimi rožnato rdečimi grmički prekrije marsikatero pobočje naših hribov. Čebele jo rade obiskujejo, saj medi skoraj vsako leto, v nekaterih krajih bolj, drugje manj, v nekaterih pa nič. Če je ugodno vreme, čebele naberejo nekaj za ozimnico ali celo več. JESENSKI PODLESEK ( Colchicum autumnalis ). S svojimi bledo rdečimi cvetovi oznanja prihajajočo jesen. Na travnikih se pojavi že v prvih dneh septembra. Čebele ga prizadevno obiskujejo in iz njega prinašajo obnožino, ki je v tej pozni letni dobi še kako potrebna. SROBOT ( Clematis ). V jeseni nudi nekaj medičine in cvetnega prahu. Cveti modro, belo, vijoličasto, rdeče ali pisano.Zelo medovit je divji gozdni srobot. BRŠLJAN ( Hedera helix ). V jesenskem času nudi čebelam nekaj medičine in cvetnega prahu. Čebele prinašajo njegovo obnožino še novembra in včasih ob ugodnem vremenu tudi decembra, ko cvetlic ni nikjer več.